Ameriška klasika: Bananin kruh – klasično in vegansko

bananin kruh

Popularnost bananinega kruha, ameriške klasike, ki ima celo svoj mini nacionalni praznik, lahko pripišemo praktičnim razlogom. V času velike depresije v 1920ih, ko so bile banane vredno blago, so iznajdljive gospodinje iskale kreativne načine, kako izkoristiti prezrele banane – bananin kruh! Podobno kot pri sušiju, ki je bil najprej namenjen konzerviranju rib! Konzervacija je očitno kriva za kar nekaj kulinaričnih dobrot, v katerih uživamo danes. “The rest is history”, kot pravijo. 

Tokrat smo za vas pripravile 2 različici te okusne sladice. Vesna se je odločila držati standardne verzije, medtem ko se je Maja posvetila veganski različici. Idealni datum za pripravo? 23. februar, ko Američani praznujejo nacionalni praznik bananinega kruha. Pa začnimo s prvim limetkinim kuhinjskim dvobojem!

(more…)

Soto Ayam – Indonezijska piščančja juha

sotoayam1

Juha za zajtrk? Kar kakšen dan ali dva je preteklo preden smo se opogumili in dan začeli z juho. Kakšno razsvetljenje! Odslej so bile juhe v Indoneziji na našem jedilniku vsak dan, če že ne za zajtrk pa kakšen drug obrok. Indonezijske juhe se delijo v tri glavne skupine – Soto, ki se nanaša na začinjeno mesno juho, ki ji lahko dodamo tudi kokosovo mleko; Sayur, juhe, ki imajo zelenjavno osnovo in Sup/Sop, gre za juhe, ki so nastale pod zahodnjaškimi vplivi.

Soto Ayam je rumena, močno začinjena piščančja juha, ki jo postrežemo z rižem ali rezanci. Naj vas seznam sestavin ne prestraši, priprava je enostavna, okus pa odličen!

(more…)

Kruh s sodo

kruh s sodo

Poletno popotovanje po Irski ni skoparilo s čudovitimi vtisi – tudi kulinaričnimi! Kruh, ki ga tam naredijo kar s sodo (pravijo mu “soda bread”), spremlja vse od kremnih juh do školjk in dimljenega lososa. Glavna prednost takšnega kruha je, da je narejen izjemno hitro, saj testa ni treba vzhajati pred peko. Stvar je torej izredno preprosta: Zmešaš sestavine, pregneteš, postaviš v pečico in čez kake pol ure je pred teboj že lep in dišeč hlebec. Še posebno tekne namazan s slanim maslom.

(more…)

Šparglji v hrustljavi srajčki z Za’atarjem in črnim sezamom

IMG_6682

Kot je Urška pred kratkim demonstrirala s prečudovito špargljevo pito, Limetke jemljemo sezono špargljev zelo resno – časovni okvir je omejen, treba je v akcijo. Trenutno sem že na četrtem šopu v dveh tednih, saj je treba pripravit vse preiskušene klasike in poskusiti kaj novega. Tokrat sem si zamislila šparglje, pečene v pečici, s hrustljavo, lepo začinjeno skorjico. Uporabila sem Za’atar, bližnjevzhodno zeliščno mešanico iz iz origana, timijana in majarona.

Ob njih sem postregla na maslu popečen kuhan mlad krompir s česnom in  Za’atarjem, ter fino jogurtovo omako s sumac začimbami. Zmaga!

IMG_6669

(more…)

Newyorški bagel s črnim sezamom

bagel

Ko pomislim na svoj prvi izlet v New York, pomislim na veliko spominov – visoke stolpnice in izrazite ulice velemesta, gledališče in “kul” ulice Brooklyna, magično stvaritev Dominiqua Ansela v obliki cronuta – a prvi spomin so vedno vsi prečudoviti bageli, ki sem jih s takim veseljem jedla skoraj na dnevni bazi.

Pred odhodom sem zelo podrobno raziskala, kje se najdejo najboljše različice te židovske specialitete, a kaj, ko ima vsaka soseska svojega strokovnjaka! In le-te niso razočarali, z bogato izbiro obogatenih kremnih sirov in različnih bagelov, tako da se je vedno našlo nekaj novega za poskusiti (če sem iskrena, nisem ravno potrebovala izgovora, da posežem še po enem bagelu).

Kar je specifičnega na tej vrsti kruha je, da so hlebčki najprej kuhani v osoljenem kropu in nato pečeni v pečici. Rezultat je gosto in žvečljivo testo, ki je hkrati hrustljavo.

Bageli se jedo prepolovljeni z izjemno bogato porcijo kremnega sira. A ker je to Amerika, dežela izbire in ekscesa, je v povprečju mogoče izbirati med deset in dvajset vrst kremnega sira.

Tokrat sem se odločila za kombinacijo kremnega sira, drobnjaka in sušenih paradižnikov. Sijajno!

(more…)

Shakshuka – brunch zvezda z Bližnjega vzhoda

shakshuka18

Shakshuka – ali šakšuka po domače – je izjemno popularna jed z bližnjega vzhoda, ki sestoji iz jajc pečenih v začinjeni paradižnikovi omaki.  V zadnjih letih je shakshuka postala zanesljiva stalnica vikendskih brunchov pri nas doma – recept sem izpilila in ponotranila, tako da sedaj samo preizkušam različne variacije osnovne formule – dodam kakšem zanimiv sir (npr. cheddar ali kozji sir) ali kakšno zanimivo zelenjavo (bučke, sladki krompir …). Tu najdete osnovni recept, ki je preizkušeno yummy in odličen za hiter zajtrk z bližnjimi ali pa kot paradni konj bruncha s prijatelji.

(more…)

Zajtrk z Boschevim Optijem: Jajca Benedikt od A do Ž in veganski čokoladni mousse

10as

V goste smo dobile Boschev OptiMUM in kdaj bi bilo bolje narediti enega naših najljubših zajtrkov kot zdaj, ko imamo gostujočega pomočnika. Glede na odlike smo mu zaupale pripravo kvašenega testa za angleški mafin iz pirine moke in pripravo veganskega moussa. Lahko rečemo, da se je izkazal, saj je, medtem ko smo me živahno poplesovale po kuhinji, “Opti” pridno in tiho gnetel in stepal.

Jajca Benedikt (Eggs Benedict) so sestavljena iz angleškega mafina (English Muffin), poširanega jajca, popečene slanine in holandske omake. Gre za tradicionalno ameriško brunch jed, ki je nastala leta 1894, ko je Lemuel Benedikt, sicer borzni posrednik z Wall Streeta, zavandral v Waldorfski Hotel v upanju, da bo z naročenim premagal mačka. Naročil je maslen toast, poširano jajce, hrustljavo slanino in holandsko omako. Oscar Tschirky, vodja strežbe, je bil nad naročenim tako navdušen, da je toast zamenjal z angleškim mafinom in jed uvrstil na meni.

Danes poznamo mnogo različic, med njimi sta morda najbolj znani jajca Florentine (Eggs Florentine), če slanino zamenjamo ali pa ji dodamo špinačo, in jajca Atlantic/Hemngway (Eggs Atlantic/Hemingway), če zamenjamo slanino z lososom.

(more…)

Špageti kuhani v rdečem vinu s panceto in zorjenim kozjim sirom

img_6167

Spletna kulinarična skupnost se je v zadnjem desetletju tako razcvetela, da imam včasih občutek, da smo že videli in slišali vse, kar se da na to temo reči – nekje, v nekem kotičku svetovnega spleta, je mogoče najti vsako možno kombinacijo in variacijo na svetovne klasike.

To še posebej drži za italijansko kuhinjo – njena neomajna popularnost nas je pripeljala do točke, ko je na voljo skoraj tri milijone receptov za špagete bolognese.

A vsake toliko svet navduši edinstvena novost – kot na primer cronut, hibrid krofa in francoskega rogljička najboljšega slaščičarja sveta, Dominiqua Ansela iz New Yorka, katerega slaščice so tako pregrešne, da so bile vredne kar štirih izletov v njegovo pekarno v Soho predelu New Yorka – cronutu se kar nisem mogla upreti!

cronut

V tem duhu sem se odločila poskusiti še eno “internetno senzacijo” – pašto kuhano v rdečem vinu. Receptu sem pristopila z mešanico radovednosti in skepticizma – bo to sploh užitno? Za omako sem se odločila za aglio i olio (česen in olivno olje), saj se mi je zdelo, da bo dobro sedlo k rdečemu vinu, ki sem mu dodala še panceto in kozji sir. Nivo kompleksnosti je nizek, le pazite, da ne zažgete česna – jaz osebno česen vedno pražim na najnižji temperaturi in mešam kot nora, saj je zažgan česen nekaj najbolj žalostnega. Pa ne se bati olja, čim več tem bolje. Julia Child je nekoč dejala: “The key to happiness is butter”, h čemu jaz dodajam “and olive oil”, tako da kar pogumno!

Moram priznati, da je bila ljubezen na prvi pogled. Kdo bi si misli, da bo rdeče vino dalo špagetom tako poglobljen in prefinjen okus, ki mu odlično paše mešanica česna, pancete in kozjega sira.

Zadeva je narejena v roku pol ure, a ti da občutek, da ješ nekaj nevsakdanjega. Sedaj imam nov adut za navdušiti goste, ki ga bom zagotovo še kdaj uporabila.

(more…)

Špageti Carbonara

carbonara-pasta

Ko pride do kuhe sem zagriženi pristaš filozofije, da je kanon kanon z dobrim razlogom, še posebej ko pride do italijanske kuhinje. Kulinarične dobrote iz te dežele smo na svoj način v preteklosti obdelali po dolgem in počez (glej domača pašta, pasto, aglio e olio, rižota, panna cottafritata, tiramisu, tortelini, juha iz pečenih paradižnikov), in kot mnoge izmed omenjenih jedi, ima tudi razvpiti spaghetti alla carbonara skromne korenine, preprost seznam sestavin in enostavno tehniko priprave. Lahko bi rekli, da ni veliko za razglabljati o tej jedi, da je dolgočasna in izpeljana, a kaj to možgani instinktivno zahrulijo “kje je vilica?” sekundo, ko je zadeva pripravljena, in jaz se ji enostavno ne morem upreti.

A ko je krožnik ponovno prazen, se lahko z nasmeškom vprašamo, kje leži njena privlačnost. Jajčni kremi, za katero ima človek občutek, da je iz svile, perfektno parira dišeč (a nujno kakovosten) parmezan – skupaj sta močnejša. Za mesojede ga ni čez panceto, moram pa priznati, da jo ponavadi nadomestim z bučkami, ker imam doma vegeterjanca. A tu imamo originalen recept, kot so si zamislile stereotipne italijanske nonice, vi pa kar eksperimentirajte po moji volji. Nikoli ne bodo vedele. 

(more…)

Paella z morskimi sadeži

IMG_5738

Od trenutka, ko sem pokusila paello na obali Valencije, sem vedela, da je to to. Z veliko truda sem pretihotapila domov posodo za pripravo te tradicionalne jedi (na letališču so bili kar začudeni, da imam polovico kovčka zasedenega s pločevino, začimbami in rižem), in od takrat naprej je paella postala stalnica vikendaških kosil. Ker imam doma primerek pešeterjanca, meso ni bilo na tapeti, tako da se večinoma lotim priprave z mešanico morskih sadežev, ribe, rakcev in lignjev iz Gastrohausa v Ljubljani. Kombinacije so neskončne, vsakič pripravim drugačno mešanico, da ni dolgčas.

Kar se tiče priprave je paella malo bolj specifična – ko dodaš riž, se mešanje zaključi, in posodo je potrebno vsake toliko premakniti, da vsak predel dobi malo vročine. Zadnjih 5 – 10 minut je pa posvečenih pripeki, saj mora biti paella lepo zapečena na dnu!

(more…)

Grški medeni cheesecake s kandirano pomarančno lupinico

medeni cheesecake s pomarančo

Mediteran je večni vir navdiha: pest izbranih sestavin v nešteto kombinacijah, s pristnim okusom in nekompliciranim pristopom. Tokrat smo zaključili nedeljsko kosilo ob kavi in grški medeni piti, ki sem ji dodala kandirano pomarančno lupinico v sirupu, ki se je po naključju znašla v kuhinjski omarici. Dno iz mandljevih piškotov je dober spremljevalec bogatemu okusu medu in pomaranče, za pravo vikendaško poslastico.

(more…)

Hash browns – hrustljavi krompirjevi polpeti

IMG_5708

Najboljša verzija vikenda vključuje tri osnovne sestavine: druženje s prijatelji, konkreten brunch in dober kozarec vina – najbolje kar vse tri na kupu! Standardna verzija bruncha, ki se ga lotim ob sobotah, vključuje standardne jedi, kot na primer jajca na različne načine, ali gleda proti bližnjemu vzhodu, saj je koncept ‘mezze’ primeren formatu hibrida zajtrka in kosila.

Pred kratkim sem se odločila pogledati v drugo smer – v deželo izvira bruncha, ZDA, kjer so tako imenovani ‘hash browns’ klasika, ki ne razočara. Osnovni recept za hash brown je izjemno preprost in vsebuje zelo majhno število sestavin (prevladuje krompir in čebula), in je tako primeren za eksperimentacijo in različne variacije. Tako lahko receptu dodate različne vrste sira ali začimb, da bo zadeva vsakič malo drugačna!

(more…)

Indijski kruh naan s črnim sezamom

naan kruh

Naan je postal taka stalnica v moji hiši, da ko pomislim na pripravo kruha, pomislim na naan. Priprava se mi zdi še bolj enostavna kot pa pri navadnem kruhu, je hitrejša, okus pa še toliko bolj bogat – naan pogosto premažem z mešanico stopljenega masla in strtega česna, kar doda novo dimenzijo okusa. Postrežeš ga lahko z vsem, še posebej mu pašejo indijske klasike, kot so tikka masala, kari ali daal, ali kar tako ob humusu, lečni juhi,  ali falafel polpetih.

(more…)

Churrosi malo drugače

Mednarodno, Sladica | February 6, 2016 | By

Churros-recept

Prehitela sem svojo željo po Churrosih v njihovem “domačem” okolju in jih naredila sama. Njihov izvor je sicer nejasen, v originalu pa so videti kot rebraste ocvrte palčke, postrežene z vročo čokolado. Moja one-bite verzija je malce manj sladka in narjena iz pirine moke, ampak prav tako slastna.

(more…)

Brigadeiros – brazilske čokoladne kroglice

čokoladne kroglice

Pa si poglejmo kulinarično tradicijo z drugega dela sveta – Brigadeiros so kulturna ikona iz Brazilije, ki se je brazilci lotijo ob prav vsaki priložnosti – naj bo to poroka, rojstni dan ali silvestrovo. In kako da ne, saj sladica potrebuje le 4 sestavine (oziroma tri, če se odločite spustiti temno čokolado), ne potrebuje pečenja in jo je skoraj nemogoče sfaliti – enostano vržete sestavine v ponev, mešate 10 minut in ohlajeno oblikujete v kroglice.

Male čokoladne radosti potem oblecite v željeno prevleko – jaz imam osebno najraje pražen sezam ali temno čokolado, lahko se pa tudi odločite za mrvice, manjdle, lešnike, itd.

(more…)

Kokosove kozice z Vita Coco in pilau rižem

Vita-coco

Kozice panirane v kokosu so bile na TO-DO listi že odkar smo se vrnili iz Indonezije.  Tako enostavna, a vseeno posebna jed, ki ji lahko le prigrizek ob čilijevi omaki ali pa z dodatkom riža/krompirja dobro kosilo. Z Vesno sva se odločili za slednje in kozicam poleg omake iz čilijev dodali še najino verzijo indijskega Pilau riža. Kuhinja je po kokosu zadišala ob topljenju kokosovega olja Vita Coco, ki so se mu primešale vonjave začimb in nas odpeljale v dežele daljnega vzhoda.

IMG_4902

(more…)

Slastni domači falafel polpeti

IMG_5194

Sama sem falafel prvič poskusila šele pred 14 dnevi, ko ga je Vesna naročila v pisarno in zadeva me je pustila rahlo hladno. Ker pa mi je moja boljša polovica (bivši vegi) vztrajno prigovarjal, da mu moram dati še eno šanso, sem se vdala v usodo in ga poskusila pripraviti doma, da ga lahko uživam v vsem svojem okusu. Nad rezultatom sem bila presenetljivo navdušena. Še najbolj me je spominjal na kakšne vegetarijanske sojine polpete, čeprav Anže pravi, da je to 100x bolje. Pod njegovo izjavo se podpišem in z vami delim ta dokaj osnoven recept, ki sem ga skrajno poenostavila, da ustreza našim natrpanim urnikom. Najbolj od vsega me je pa šokiralo, da so v masi pristale praktično vse sestavine iz katerih ponavadi delam humus!

Uživajte v okusu doma pripravljenega falafla in presenetite še kakšnega gosta. Jed ni zelo razpasena, zato se z njo zlahka naredi dober vtis.

(more…)

Gazpačo – hladna paradižnikova juha

gazpaco-paradiznikova-juha

Za slovo poletju se spodobi, da še zadnjič pripravimo nekaj osvežilnega. Gazpačo je hitro pripravljena hladna paradižnikova juha, ki najbolj prija poleti, pa vendar si jo z veseljem privoščimo tudi zdaj, jeseni in tako porabimo zadnje sveže paradižnike..Sestavine zadoščajo za približno liter gazpača, seveda pa je odvisno od velikosti zelenjave. Brez skrbi, mere so okvirno in nič hudega ne bo, če je česa malo več ali manj – le z baziliko in olivnim oljem ne skoparimo, pa bo vse dobro!

(more…)

Hačapuri – gruzijski kruhki s sirom

hacapuri-kruh

Hačapuri prihaja iz Gruzije. Gre za precej preproste pita kruhke, polnjene s sirom (oziroma skuto). V nekaterih variacijah, se v nadev doda tudi celo jajce, tale recept pa je nekoliko bolj osnoven. Hačapuri sem nadevala z mešanico fete in skute, delovalo pa bi s kakršnimkoli belim sirom. Pomembno je le, da je okusno, mlečno in dovolj slano. Končni rezultat je nekje na pol poti med burekom in indijskim nanom, najlepše pa je, da ga lahko postrežemo kot samostojen prigrizek večji družbi, ali pa ga uporabimo kot prilogo k mesu, ob juhi, solati … možnosti je nešteto.

Spodnji recept zadošča za nekoliko večjo družbo (za približno osem hačapurijev, pri čemer je hačapuri na osebo čisto dovolj). Preverjeno, dober je tudi hladen, zato brez skrbi, če kakšen ostane za naslednji dan.

(more…)

San Francisco-style hot dog v rožmarinovi štručki z žafranovo majonezo

hotdog_strucka_4

Naslednji mesec bo za Limetke prav posebno obarvan: v sodelovanju z ekološkim mesom Ekodar bomo del “kulinaričnega izziva”, kjer vam bomo skupaj s tremi drugimi slovenskimi blogerji vsak teden predstavile recept za nove kulinarične podvige. Da ne bo dolgčas, boste lahko na Facebooku tudi glasovali za tisti recept tedna, ki vam je najbolj všeč, tako da kar pogumno!

Tokrat smo imele zelo zanimiv izziv: sodobni twist na fast food klasiko hot dog. Odločile smo se za San Francisco-style hot dog po limetkasto, s hrenovko iz ekološkega mesa, domačim rožmarinovim kruhom in gurmansko majonezo z žafranom in česnom.

(more…)